Zdi se mi, kot da se poznava od nekdaj, čeprav sva se šele spoznali. Toliko si imava za povedati, da celih pet ur do Vipassana centra neutrudno klepetava. Obe greva prvič tja na deset dnevno meditacijo. Katja je na trnih glede tečaja, zato je vesela, da se jaz ne obremenjujem, saj jo to pomirja.
Ko prispeva do stare toskanske vile (Italjanski center Dhamma Atala), naju prijazni prostovoljci napotijo v jedilnico. Tam opraviva postopek registracije in v sef oddava osebne predmete (telefon,denarnico…). Medtem ko čakava, da ostali naredijo enako, prebiram zloženko o tečaju.
Preko obsežnih pravil se prebijem do urnika. V grlu se mi naredi cmok in vročina mi stopi v glavo, ko seštejem, da je na urniku skoraj 11 ur meditacije dnevno…11 ur!!!?? Spisek postopkov, pravil in vprašalnikov pri vpisu je tako obširen, da sem spregledala ta “detail”. 11 ur…?!?! Nič čudnega, da je bila Katja nervozna. Če ne bi bila tako površna, sem si mislila, in ne bi spregledala tega, ne bi kar tako na vrat na nos prišla sem – gotovo bi se prej pripravila.
Še danes ne vem, kako bi se človek lahko pripravil na 11 ur meditacije. Preprosto greš in meditiraš. To je to. Če bi se želela pripraviti, mislim, da bi se hitro vdala in mogoče nikoli šla.
Svoji površnosti se imam zahvaliti, da sem takrat šla na meditacijo, ki je moje življenje obrnila v novo smer. Čeprav površnosti ne štejem med vrline, se je iz nje izcimilo nekaj dobrega.
Tečaj sem seveda preživela. Ne rečem, da je bilo lahko in nikoli ni, vendar pa je bila to dobra investicija, ki se mi je še kako obrestovala.
Od takrat redno hodim na vipassano in ravno danes se odpravljam že osmič.
Kaj če je vse, kar se dogaja, res točno tako kot mora biti in so naše “napačne odločitve in karakteristike” edinstvena kombinacija, ki jo potrebujemo za svojo rast, učenje in razvoj. Kaj če nas peljejo natanko tja, kjer moramo biti in nas učijo sprejemanja.
Pomisli, koliko energije izgubljamo z občutki krivde, ne-sprejemanja in agresivnimi samo korekcijami.
Preprosto je ljubiti sebe, življenje in druge, dokler se te ujemajo z našo percepcijo popolnosti. Izziv pa je, ko stvari niso takšne, kot bi si želeli. Takrat se učimo sprejemanja realnosti, takšne kakršna je. Učimo se ljubezni, ki ni pogojena z našimi pričakovanji-brezpogojne ljubezni. Kakšna priložnost! 🙂
Ali veš kaj predstavlja Lotosov cvet?
Seme Lotosa začne svoj pot globoko v blatu, pod vodo.Iz blata črpa moč in energijo za rast. Narava v njemu ga vodi proti svetlobi, proti gladini. Nihče mu ne pove, kam mora – to vedenje ima v sebi. Ko se dvigne na površje in zacveti, ga nobeno neurje ne more potopiti.
Simbol Lotosovega cveta predstavlja človekovo življenje. Iz blata – nevšečnosti in na prvi vidik slabih stvari – se človek uči in črpa modrosti, ki spodbujajo njegovo rast in razvoj. “Luč” zavedanja ga vodi proti končnemu razcvetu. Vse kar potrebuje za razcvet, že ves čas nosi v sebi. Zavedanje…Ko zacveti, ga zunanji svet več ne vznemirja. Zadovoljno živi. TUKAJ in ZDAJ.
Sprosti se in mirno pojdi naprej. Modrec Lau Tzu pravi : “Nature does not hurry, yet everything is accomplished.”
Narava je v tebi. Z vsakim dihom ohranja življenje v telesu. Prisluhni ji.
Kmalu se vrnem,
Mojca