Moj oče pravi, da on od vseh jogiskih poz dela samo Savasano – položaj trupla, v katerem se na koncu joge sproščamo. Dela jo v postelji, vsak dan, od večera pa vse do jutra, večkrat pa tudi čez dan 🙂

Kaj je v resnici tisto, zaradi česar preprost telesni položaj postane jogiska asana?

Ko sem se začela ukvarjati z jogo, sem najprej želela osvojiti vse možne asane, kasneje pa sem postala obsedena z natančnimi poravnavami v njih. Danes se mi zdi najbolj pomembno, kako se v položaju počutiš in kako si notranje naravnan – torej kako položaj zavzameš od znotraj navzven.

KAJ JE ASANA

Sanskrtski izraz asana dobesedno pomeni poza ali položaj telesa.

Asana je psiho-somatska jogiska vaja za telo in um, saj z njo vplivamo tako na počutje telesa, kot tudi uma.

V asani smo pozorni na pravilno telesno poravnavno, dih in opazujemo notranje procese – tako smo zavestno prisotni v telesu in trenutku. Prav ta čuječnost pa je tista, ki dobro prakso joge spremeni v odlično. Je čarobna sestavina joge.

Prvotno je praksa joge obsegala eno samo asano – meditativni položaj (po domače rečeno sedenje po turško), ki je bil namenjen umirjanju toka misli in spoznavanju samega sebe.

Kasneje so izvajali več asan, da so umirili živčni sistem in pripravili telo na daljše sedenje v meditativnem položaju. Danes poznamo več tisoč jogiskih asan.

ZAKAJ DELAMO ASANE

Ker večino dneva preživimo v sede in se premalo gibljemo, asane med drugim delamo z namenom, da telo ohranjamo prožno in močno ter poskrbimo za dober  pretok telesnih tekočin: limfe, krvi in sklepne tekočine.

V asani ohranjamo pozornost na dihu, zato se um umiri in tako pridemo do globoke psihofizične sprostitve.

Z izvajanjem asan vplivamo na živčni in hormonski sistem, kar blagodejno vpliva na naše počutje.

Pravilen in bogat dih pa vpliva na boljši pretok energije, poskrbi za masažo notranjih organov in jih prekrvavi.

“THE WAY YOU DO ANYTHING IS THE WAY YOU DO EVERYTHING”

Način kako izvajamo asane pove veliko o nas. Razkrije naše navade, vzorce, karakteristike. Smo perfekcionisti ali vse delamo bolj polovičarsko, predolgo vztrajamo ali se prehitro vdamo.

Ko se navad zavemo, jih lahko tudi spremenimo. Če opazimo, da smo do sebe prestrogi, se lahko naučimo razvijati nežnost in občutljivost do svojega telesa, do sebe.

Če bomo videli, da stvari delamo bolj površno, lahko postanemo bolj natančni in dosledni.

S prakso asan lahko ozavestimo svoje navade in vzorce delovanja ter odkrivamo nove načine, na katere lahko delujemo. Ta spoznanja pa lahko prenesemo tudi v vsakdanje življenje.

Sedaj pa te bom prosila, da se vprašaš, kaj asane pomenijo tebi? Kakšna je tvoja izkušnja z njimi? Ali mogoče že opaziš, da je joga več kot le telovadba? Zelo ti bom hvaležna, če svoj pogled deliš z nami med komentarji. Saj veš: več glav več ve. 🙂

Namaste,

Mojca

Le dve minuti sta dokazano potrebni, da se spremeni kemija tvojega telesa.

Ko razumeš, kako to uporabiti v svoj prid, lahko v dveh minutah dvigneš nivo samozavesti in energije, ter se zato uspešneje soočaš z vsakodnevnimi izzivi in lažje dosegaš svoje cilje.

Da ti bom lahko pojasnila o čem govorim, te prosim, da pogledaš obe spodnji fotografiji in razmisliš, kaj ti telesna drža pove o ženski s fotografije –  kakšno zgodbo govori njeno telo, katere karakteristike, stanja duha ji lahko pripišeš.

   

Precej drugačna zgodba kajne?

Splošno znano je, da samozavestni ljudje s telesom zavzemajo več prostora, medtem ko negotovi, prestrašeni, žalostni ljudje, na nek način kar »lezejo skupaj«,  kot bi se želeli skriti. Ob pogledu na zgornji fotografiji je jasno, da se naše mentalno počutje bolj ali manj vedno odraža na telesu. Tisto, česar se večina ne zaveda, pa je dejstvo, da tudi telesna drža vpliva na naše metalno stanje. Torej obstaja krožna, vzročno posledična povezava med držo telesa in našim duševnim počutjem.

Telo je zrcalo našega počutja ter obenem tudi ustvarja naše počutje, saj drža telesa vpliva na izločanje določenih hormonov.

Hormoni so snovi, ki vplivajo na vsako celico  telesa ter sprožijo dobro ali slabo psihofizično počutje. Dokazano je, da telesni položaji, v katerih zavzemamo veliko fizičnega prostora, dvigajo raven testosterona, hormona samozavesti, in nižajo raven kortizola, hormona stresa. Ravno obratno pa položaji, ki odražajo negotovost, sram, strah, žalost…(kadar smo sključeni in lezemo skupaj), še dodatno poglabljajo negativno počutje in višajo raven kortizola.

Testosteron dobro vpliva na splošno počutje, zvišuje samozavest in samozaupanje, vliva občutek poguma ter dviga raven energije. Telesu je prijazen, ker znižuje škodljiv holesterol, povečuje mišično maso, krepi kosti ter je koristen za sklepe.

Pa še to:
– največji sovražnik hormonskega ravnovesja v našem telesu je prekomeren stres
– za usklajeno delovanje hormonov je pomemben dober krvni obtok, za katerega med drugim poskrbi tudi joga
– hormonsko ravnovesje lahko podpremo z pravilnim načinom prehranjevanja, več o tem si lahko prebereš v spodaj priporočeni knjigi

Če te zanima kaj več, ti priporočam:
– knjigo Alenke Košorok Humar – Hormonska joga.
– video Amy Cuddy, kako telesna drža vpliva na sproščanje hormonov: https://www.youtube.com/watch?v=Ks-_Mh1QhMc, https://www.youtube.com/watch?v=zmR2A9TnIso

Lepo te pozdravljam in ti želim čudovit dan,

Mojca

Med uro joge te učitelj vodi v položaj strešice. “Zadržiš položaj in umirjeno, sproščeno zadihaš” reče.

Celo tvoje telo se trese, pot ti teče v  oči. Zadnji napotek, da se v položaju sprostiš, ti pošteno stopi na živec. Za božjo voljo, kako se lahko sprostiš v strešici! Najraje bi se dvignil in učitelju eno “primazal”. Namesto tega pa,  kot vsi ostali, stisneš zobe in zdržiš.

Kdo bi si mislil, da res pride dan, ko se v strešici lahko sprostiš in sproščeno zadihaš.  Še več – zgodi se, da pride trenutek, ko ti je med uro joge hudičevo težko, pa kljub temu zavestno dihaš in ostaneš miren, v stanju opazovalca. S časom in prakso je takšnih trenutkov vse več. Dogajanje v telesu ne skali več umirjenosti uma. Tok misli te ne vznemirja več in takrat se tudi misli same umirijo. Ta mir pa ni prisoten le med prakso joge, ampak se naseli v tebi in je s tabo tudi v težkih trenutkih, ki jih prinese življenje.

Brez dvoma se po uri joge od nog do glave počutiš bolje. Tvoje telo je bolj sproščeno, um umirjen in jasen, počutiš se lahkotno in življenje je lepo.

Kaj se v resnici dogaja in kaj je “krivo” za to, da se počutiš tako.

Poznaš izraz plastičnost možganov – je zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti, kar preprosto pomeni, da se z učenjem spreminjajo. Učenje je zelo širok pojem. Vsem nam je jasno, da se moramo učiti nove besede, če želimo govoriti nov jezik. Malo manj pa nam je jasno, da se moramo učiti novih reakcij in pogledov, če želimo spremeniti vzorce in navade, ki nam ne služijo najbolje.

Vsakič, ko se odločimo reagirati na nov način ali pogledamo na stvar drugače, se živčne poti spremenijo in s časom možgani dobesedno preoblikujejo. Tako se tvorijo novi vzorci in navade.

Med jogo na več načinov spreminjamo možgane.

Eden od njih je spreminjanje našega odziva na stres.

Stres je pomemben del našega življenja. Brez njega ne bi mogli delovati in preživeti. Reakcije posameznika na stres pa lahko v njegovem življenju ustvarijo kaos ali harmonijo.

Morda misliš, da je stresni odziv refleks telesa in ga zato ni mogoče spremeniti.  Res je del operacijskega sistema v telesu, a njegovo delovanje do neke mere programiramo tudi mi sami.

Stresni odziv je delno prirojen, delno pa je priučen v zgodnjem otroštvu in kasneje skozi življenje.

Kot otroci opazujemo, kako se naša okolica, predvsem starši, odzivajo na stres in nezavedno ponotranjimo ta vedenja kot primerno reakcijo. Ta reakcija se kot program usede v naše možgane in se avtomatično sproži ob določenih situacijah ter, odvisno od reakcije, stresno stanje v telesu poglobi ali pomiri. Te programe kasneje v življenju zavedno ali nazavedno še nadgrajujemo.

Jogijske poze, ki v telesu izzovejo stresno stanje, so priložnost, da opazuješ in spremeniš avtomatičen odziv na stresne situacije. Obračanje na glavo, sukanje naokoli, iskanje ravnotežja, držanje statičnih položajev – vse to lahko sproži nelagodje, zmedo in stresni odziv v živčnem sistemu.

Naše telo ima le en stresni odziv in je enak ne glede na to, katera situacija oz. dogodek ga sproži – spor z nadrejenim, trema pred javnim nastopom, beg pred medvedom ali držanje deske med uro joge. Intenzivnost odziva pa se seveda spreminja glede na situacijo.

V asanah se, kljub stresu, učiš  ohraniti miren um. S tem, ko ostaneš miren/a in le opazuješ dogajanje v telesu in umu, spreminjaš svoj odnos do stresa. Programiraš možgane, da se na stres začnejo odzivati drugače.

Kot rečeno, vsak učni proces oblikuje in preoblikuje možgane, zato s časom to postane biološko pogojeno – ne odločaš se več zavestno za mir,  ampak ta postane avtomatična reakcija tvojih možganov.

Stresna situacija je vedno odprta za interpretacijo. Kar je za nekoga problem, je lahko za drugega izziv, nekomu pa bo mogoče celo v veselje.

Tvoj odnos do stresa vpliva na reakcijo, ki jo ta sproži v tebi. Namen in cilj joge ter meditativnih praks je, da si v končni fazi sami izberemo reakcijo, s katero se želimo odzvati v stresni situaciji.

Skoraj vsako navado lahko spremenimo ter skozi ponavljanje drugačnega vzorca zgradimo novo, takšno, ki nam bolje služi. Vsakič, ko spremenimo svoj odziv na stresno situacijo, začnemo proces spreminjanja možganov, česar posledica je, da bo v končni fazi naš avtomatičen odziv takšen, kakršnega smo na začetku zavestno izbirali.

Kot joga, tudi življenje nudi obilico izzivov in priložnosti, ob katerih se lahko naučimo dihati globoko, sproščati telo, trenirati čuječnost…

Če tudi tebe ta tema noro navdušuje in želiš vedeti več, ti priporočam branje knjig:

– Mendius, Richard, 2009. Buddhas Brain: The Practical Neuroscience of Happyness, Love & Wisdom

– Pinel, John. Neuropsychology

Lahko si ogledaš video na youtube:

– https://www.youtube.com/watch?v=jpuDyGgIeh0

– https://www.youtube.com/watch?v=7CrA43ybhdg

Ali prebereš članke:

– https://wanderlust.com/journal/how-yoga-changes-your-brain/

– https://draxe.com/how-yoga-changes-your-brain/

Namaste,

Mojca