Kako joga preoblikuje možgane

By | Živim Jogo | No Comments

 

Med uro joge te učitelj vodi v položaj strešice. “Zadržiš položaj in umirjeno, sproščeno zadihaš” reče.

Celo tvoje telo se trese, pot ti teče v  oči. Zadnji napotek, da se v položaju sprostiš, ti pošteno stopi na živec. Za božjo voljo, kako se lahko sprostiš v strešici! Najraje bi se dvignil in učitelju eno “primazal”. Namesto tega pa,  kot vsi ostali, stisneš zobe in zdržiš.

Kdo bi si mislil, da res pride dan, ko se v strešici lahko sprostiš in sproščeno zadihaš.  Še več – zgodi se, da pride trenutek, ko ti je med uro joge hudičevo težko, pa kljub temu zavestno dihaš in ostaneš miren, v stanju opazovalca. S časom in prakso je takšnih trenutkov vse več. Dogajanje v telesu ne skali več umirjenosti uma. Tok misli te ne vznemirja več in takrat se tudi misli same umirijo. Ta mir pa ni prisoten le med prakso joge, ampak se naseli v tebi in je s tabo tudi v težkih trenutkih, ki jih prinese življenje.

Brez dvoma se po uri joge od nog do glave počutiš bolje. Tvoje telo je bolj sproščeno, um umirjen in jasen, počutiš se lahkotno in življenje je lepo.

Kaj se v resnici dogaja in kaj je “krivo” za to, da se počutiš tako.

Poznaš izraz plastičnost možganov – je zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti, kar preprosto pomeni, da se z učenjem spreminjajo. Učenje je zelo širok pojem. Vsem nam je jasno, da se moramo učiti nove besede, če želimo govoriti nov jezik. Malo manj pa nam je jasno, da se moramo učiti novih reakcij in pogledov, če želimo spremeniti vzorce in navade, ki nam ne služijo najbolje.

Vsakič, ko se odločimo reagirati na nov način ali pogledamo na stvar drugače, se živčne poti spremenijo in s časom možgani dobesedno preoblikujejo. Tako se tvorijo novi vzorci in navade.

 

Med jogo na več načinov spreminjamo možgane.

Eden od njih je spreminjanje našega odziva na stres.

 

Stres je pomemben del našega življenja. Brez njega ne bi mogli delovati in preživeti. Reakcije posameznika na stres pa lahko v njegovem življenju ustvarijo kaos ali harmonijo.

Morda misliš, da je stresni odziv refleks telesa in ga zato ni mogoče spremeniti.  Res je del operacijskega sistema v telesu, a njegovo delovanje do neke mere programiramo tudi mi sami.

 

Stresni odziv je delno prirojen, delno pa je priučen v zgodnjem otroštvu in kasneje skozi življenje.

Kot otroci opazujemo, kako se naša okolica, predvsem starši, odzivajo na stres in nezavedno ponotranjimo ta vedenja kot primerno reakcijo. Ta reakcija se kot program usede v naše možgane in se avtomatično sproži ob določenih situacijah ter, odvisno od reakcije, stresno stanje v telesu poglobi ali pomiri. Te programe kasneje v življenju zavedno ali nazavedno še nadgrajujemo.

Jogijske poze, ki v telesu izzovejo stresno stanje, so priložnost, da opazuješ in spremeniš avtomatičen odziv na stresne situacije. Obračanje na glavo, sukanje naokoli, iskanje ravnotežja, držanje statičnih položajev – vse to lahko sproži nelagodje, zmedo in stresni odziv v živčnem sistemu.

Naše telo ima le en stresni odziv in je enak ne glede na to, katera situacija oz. dogodek ga sproži – spor z nadrejenim, trema pred javnim nastopom, beg pred medvedom ali držanje deske med uro joge. Intenzivnost odziva pa se seveda spreminja glede na situacijo.

V asanah se, kljub stresu, učiš  ohraniti miren um. S tem, ko ostaneš miren/a in le opazuješ dogajanje v telesu in umu, spreminjaš svoj odnos do stresa. Programiraš možgane, da se na stres začnejo odzivati drugače.

Kot rečeno, vsak učni proces oblikuje in preoblikuje možgane, zato s časom to postane biološko pogojeno – ne odločaš se več zavestno za mir,  ampak ta postane avtomatična reakcija tvojih možganov.

Stresna situacija je vedno odprta za interpretacijo. Kar je za nekoga problem, je lahko za drugega izziv, nekomu pa bo mogoče celo v veselje.

Tvoj odnos do stresa vpliva na reakcijo, ki jo ta sproži v tebi. Namen in cilj joge ter meditativnih praks je, da si v končni fazi sami izberemo reakcijo, s katero se želimo odzvati v stresni situaciji.

 

Skoraj vsako navado lahko spremenimo ter skozi ponavljanje drugačnega vzorca zgradimo novo, takšno, ki nam bolje služi. Vsakič, ko spremenimo svoj odziv na stresno situacijo, začnemo proces spreminjanja možganov, česar posledica je, da bo v končni fazi naš avtomatičen odziv takšen, kakršnega smo na začetku zavestno izbirali.

Kot joga, tudi življenje nudi obilico izzivov in priložnosti, ob katerih se lahko naučimo dihati globoko, sproščati telo, trenirati čuječnost…

 

 

Če tudi tebe ta tema noro navdušuje in želiš vedeti več, ti priporočam branje knjig:

– Mendius, Richard, 2009. Buddhas Brain: The Practical Neuroscience of Happyness, Love & Wisdom

– Pinel, John. Neuropsychology

Lahko si ogledaš video na youtube:

– https://www.youtube.com/watch?v=jpuDyGgIeh0

– https://www.youtube.com/watch?v=7CrA43ybhdg

 

Ali prebereš članke:

– https://wanderlust.com/journal/how-yoga-changes-your-brain/

– https://draxe.com/how-yoga-changes-your-brain/

 

Namaste,

Mojca

Na spletni strani uporabljamo piškotke - z Google Analytics analiziramo obisk na strani in smo povezani s Facebook Pixel. V primeru, da ne želite, da spremljamo vašo aktivnost na spletni strani, v spodnjem kotu NE pritisnite gumba SPREJMEM. več informacij

Z vašimi podatki ravnamo etično in v skladu z zakonom. NE prodajamo ali delimo vaših elektronskih naslovov ali katerih koli osebnih informacij. Obisk spletne strani spremljamo preko Google Analitics, Facebook pixel pa uporabljamo ob Facebook promocijah našega produkta. V primeru, da ne želite, da spremljamo vašo aktivnost na spletni strani, v spodnjem kotu NE pritisnite gumba SPREJMEM.

Zapri