Zdi se mi, kot da se poznava od nekdaj, čeprav sva se šele spoznali. Toliko si imava za povedati, da celih pet ur do Vipassana centra neutrudno klepetava. Obe greva prvič tja na deset dnevno meditacijo. Katja je na trnih glede tečaja, zato je vesela, da se jaz ne obremenjujem, saj jo to pomirja.

Ko prispeva do stare toskanske vile (Italjanski center Dhamma Atala), naju prijazni prostovoljci napotijo v jedilnico. Tam  opraviva postopek registracije in v sef oddava osebne predmete (telefon,denarnico…). Medtem ko čakava, da ostali naredijo enako, prebiram zloženko o tečaju.

Preko obsežnih pravil se prebijem do urnika. V grlu se mi naredi cmok in vročina mi stopi v glavo, ko seštejem, da je na urniku skoraj 11 ur meditacije dnevno…11 ur!!!?? Spisek postopkov, pravil in vprašalnikov  pri vpisu je tako obširen, da sem spregledala ta “detail”. 11 ur…?!?! Nič čudnega, da je bila Katja nervozna. Če ne bi bila tako površna, sem si mislila, in  ne bi spregledala tega, ne bi kar tako na vrat na nos prišla sem – gotovo bi se prej pripravila.

Še danes ne vem, kako bi se človek lahko pripravil na 11 ur meditacije. Preprosto greš in meditiraš. To je to. Če bi se želela pripraviti, mislim, da bi se hitro vdala in mogoče nikoli šla.

Svoji površnosti se imam zahvaliti, da sem takrat šla na meditacijo, ki je moje življenje obrnila v novo smer.  Čeprav površnosti ne štejem med vrline, se je iz nje izcimilo nekaj dobrega.

Tečaj sem seveda preživela. Ne rečem, da je bilo lahko in nikoli ni, vendar pa je bila to dobra investicija, ki se mi je še kako obrestovala.
Od takrat  redno hodim na vipassano in  ravno danes se odpravljam že osmič.

Kaj če je vse, kar se dogaja, res točno tako kot mora biti in  so naše “napačne odločitve in karakteristike” edinstvena kombinacija, ki jo potrebujemo za svojo rast, učenje in razvoj. Kaj če nas peljejo natanko tja, kjer moramo biti in nas učijo sprejemanja.

Pomisli, koliko energije  izgubljamo z občutki krivde, ne-sprejemanja in agresivnimi samo korekcijami.

Preprosto je ljubiti sebe, življenje in druge, dokler se te ujemajo z našo percepcijo popolnosti. Izziv pa je, ko stvari niso takšne, kot bi si želeli. Takrat se učimo sprejemanja realnosti, takšne kakršna je. Učimo se ljubezni, ki ni pogojena z našimi pričakovanji-brezpogojne ljubezni. Kakšna priložnost! 🙂

Ali veš kaj predstavlja Lotosov cvet?

Seme Lotosa začne svoj pot globoko v blatu, pod vodo.Iz blata črpa moč in energijo za rast. Narava v njemu ga vodi proti svetlobi, proti gladini. Nihče mu ne pove, kam mora – to vedenje ima v sebi. Ko se dvigne na površje in zacveti, ga nobeno neurje ne more potopiti.

Simbol Lotosovega cveta predstavlja človekovo življenje. Iz blata – nevšečnosti in na prvi vidik slabih stvari – se človek uči in črpa modrosti, ki spodbujajo njegovo rast in razvoj. “Luč” zavedanja ga vodi proti končnemu razcvetu. Vse kar potrebuje za razcvet, že ves čas nosi v sebi. Zavedanje…Ko zacveti, ga zunanji svet več ne vznemirja. Zadovoljno živi. TUKAJ in ZDAJ.

Sprosti se in mirno pojdi naprej. Modrec Lau Tzu pravi : “Nature does not hurry, yet everything is accomplished.”

Narava je v tebi. Z vsakim dihom ohranja življenje v telesu. Prisluhni ji.

Kmalu se vrnem,

Mojca

Na letalu ti pilot izreče dobrodošlico  in zaželi prijeten let. Pred odhodom te stevardesa  seznani z postopki ob vzletu in v primeru nesreče. Obrazloži, da se bo, v primeru nesreče, iz predalčka nad tvojo glavo spustila kisikova maska, katero si nadeneš na obraz. Ob tem te opozori, da moraš masko prvo nadeti sebi in šele potem pomagati drugim.

Predstavljaj si, da bi morala v primeru nesreče najprej poskrbi za druge.  Kakšen kaos bi bil to!  En čez drugega bi se prerivali, se prepirali, kdo bo komu pomagal in naredili več  škode kot koristi.

In prav tak kaos naredimo, če v naglici življenja pozabimo, da moramo dati sebe na prvo mesto in šele potem lahko učinkovito opravljamo svoje naloge in pomagamo drugim.

Pridevnik sebičen ima  slabšalni prizvok. »Ne bodi sebičen«, so nam žugali odrasli. Biti sebičen je slabo, smo logično zaključili.

Biti sebičen pomeni,  da najprej poskrbimo zase.  Ne me narobe razmeti. Seveda je pomembno in lepo je, da skrbiš za svoje bližnje.  Ampak globoko v sebi dobro veš, da lahko najbolje poskrbiš zanje takrat, ko je poskrbljeno zate, ko si zadovoljna in srečna.  In kdo bi lahko bolje  poskrbel  zate kot TI?

Se spomniš reklame za Persen, v kateri je oseba po napornem delavnem dnevu izčrpana prišla domov.  Zrasle so ji navidezne bodice, ki so ponazarjale njeno razdraženost  in pikale vse naokoli.

Tableta seveda ni najboljši način, kako lahko poskrbiš zase.  V nadaljevanju pa si lahko prebereš tri, ki so:

1. Poskrbi za svoje telo. Gibaj se, dihaj…

Telo ni namenjeno temu, da sedi za mizo ali na kavču.

Všeč mi je bilo, ko je ena od jogic rekla, da je »redoljubna pri obisku joge«. Jaaaaa. Redoljubnost pri gibanju je za dobro počutje in zdravje tako pomembna, kot redoljubnost pri ustni čistoči.

Če želiš jogo delati doma, pa ne veš kako, se nam lahko pridružiš na spletnem programu ŽIVIM JOGO: http://zivimjogo.si/

2. Poskrbi za svojo glavo. Meditiraj. .

Poravnaj hrbtenico, sprosti mišice telesa in globoko, sproščeno zadihaj.

Poleg meditacije je joga prav tako super za sproščanje stresa. Preusmerjanje pozornosti na telo in dih ter sprosti in umiri tudi naš um.

3. Poskrbi za svoje srce. Prisluhni si…

Vzemi čas za to kar te veseli. Ne čakaj na primeren trenutek, da  narediš to kar si resnično želiš.  Edini pravi čas je zdaj.

Pleši, poj, pelji se v kino, preberi dobro knjigo, poklepetaj z prijateljico, pojdi v naravo..delaj tisto, ob čemer ti zažari srce.

Biti sebičen, pomeni poskrbeti zase. Poskrbeti za svoje telo, um in duha. In ironično, ko si sebičen lahko največ daš tudi drugim. Si najboljši  otrok, partner, prijatelj, starš…,  imaš dovolj pozitivne energije, da jo deliš tudi z drugimi.

Tvoja energija je kot plamen sveče.  Z njo lahko prižgeš tisoče drugih sveč, vendar le če plamen gori. Poskrbi zase, prižgi svoj plamen  <3

Z ljubeznijo,

Mojca